Praga
From Slp
Praga (po Äeski Praha) jest' glovni grod i najviÅ¡e veliki grod od Äehija.
Od sredneveÄje, Praga jest' jedin iz najviÅ¡e krasive evropejske grodi. Ona jest' Äasto nazivana "Grod od 100 veži" ili "Serdce od Evropa". Praga bila mesto, gde mnoge torgov`ci, artisti i izumiteli streÄali.
Praga jest' polna od istoriÄne monumenti i pokazuje vse artistiÄne stili. IstoriÄni centr od Praga jest' rozmesteni na oba bregi od reka Vltava. IstoriÄni centr sostoja sa iz Å¡est' Äasti, ktore viÅ¡e rano bili nezaležne grodi, ale bili dane zajedno v 18o stoletje: Stare Mesto, Josefov, Nove Mesto, Mala Strana, HradÄani i ViÅ¡egrad. Princ Borživoj založil zamok Pražski Grad. V Praga su mnoge muzeji, galeriji, teatri, koncertne sali i ine istoriÄne budin`ki.
Contents |
Istorija
NajviÅ¡e rane obitateli od oblast', ktore mi znamo, žili v dolina okolo reka Vltava okolo god 500 pred naÅ¡a era. Slovjanske plemena priÅ¡li v Bohemija okolo god 500 v naÅ¡a era. Jest' legenda ob to, jak grod Praga poÄal sa. Princesa LibuÅ¡e, liderica od slovjansko plemeno, vibrala prosti sel'an Pržemisl, Äo bi on stal jej muž. Ona skazala k nemu, Äobi on Å¡el, naÅ¡el selo na bregi od Vltava i poÄal grod tam. Grod stal Praga, vladana od Pržemislovici.
V druga polovina od 9o stoletje, pervopoÄatoÄne fortifikaciji od zamok bili vibudovane. V Äas od vlada od Vaclav v 10o stoletje, cerkev od svjati Vit bila vibudovana v Pražski Grad. Vaclav bil ubiti od svoj brat, kogda on Å¡el v cerkev. On bil viÅ¡e pozdno uÄineni svjati. V poÄatok od 11o stoletje, Pržemislovici poÄali mat' moc tož v Moravija. Vratislav II bil pervi monarh nazivani Äeski krol'.
Vladatel' Vaclav I vladal jak Äeski krol' od god 1230. On podderžoval umetnost'. Mnoge nem`ci priÅ¡li žit' v Praga. V god 1257, krol' Pržemisl Otokar II založil Mala Strana, Äobi nem`ci žili tam. Posledni krol' iz dinastija Pržemislovici bil Vaclav III. On bil ubiti v Moravija.
V Äas od sredneveÄje, Praga stala mnogo važna jak glovni grod od Svjata Rimska Imperija vladana od Karl IV (1316-1378), ktori bil najviÅ¡e mocni vladatel' v Evropa v tutto vremeno. Karl uÄinil Praga veliki grod, on vibudoval Katedrala od Svjati Vit, universitet i proslaveni Karlov Most, ktori jeÅ¡Äe tutÄas jest'.
Posle Karl IV, mnoge spori i bor'bi bili v Praga. SvjaÅ¡Äenik Jan Hus kazal, Äo RimskokatoliÄna Cerkev stala prezmerno mocna. On bil areÅ¡tovani i spaleni. Mnoge l'udi soglosili s to, Äo Hus kazal. Tutti l'udi bili nazivane husiti. Oni metnuli mnoge važne katoliÄne l'udi iz okno (nazivano "defenestracija"). ViÅ¡e mnoge bor'bi sledovali, i v Äas od mnoge godi, Äesko krolevstvo bilo vladane od kroli, ktore žili v ine kraji.
Od god 1526, Habsburgi vladali Äesko krolevstvo. Oni bili katoliki i vladali Svjata Rimska Imperija. V god 1576, imperator Rudol'f II uÄinil Praga glovni grod vmesto Vena. Praga stala znovu bogati grod, i l'udi mogli bit' jak katoliki, tak i protestanti. Posle Rudol'f II bili mnoge religiozne bor'bi i nektore l'udi bili metnute iz okno. KoneÄno, tutti borbi stali Äast' od tridesatletna vojna. Kogda Ferdinand II vigral, mnoge protestanti odÅ¡li iz kraj. Nove budin`ki v Praga bili budovane po barok. Nemecki jazik, ne Äeski, bil oficial'ni. Proslavena imperatorica Marija Terezija mala 16 deta, medžu nim tož Marija Antuaneta, ktora stala francuzska krol'ovna. Kogda jej sin Josef II vladal, l'udi zakonÄili bor'bi za religija. L'udi mogli viÅ¡e svobodno kazat', Äo oni mislijut, i nijako rabstvo uže nebilo. Praga mala tri Äasti: Stare Mesto, Mala Strana, Nove Mesto. Bila mnoga kul'tura. Proslavene l'udi, na primer Vol'fgang Amadej Mocart, poseÅ¡Äali grod Äasto.
V 19o stoletje, promisl priÅ¡el v Praga. Budovali fabriki i železnica medžu Praga i Vena. Äeski nacionalistiÄni muvemant stal mnogo silni posle god 1848. Äehi hoteli upotrebjat' svoj vlasni jazik vmesto nemecki. Kompozitori Bedržih Smetana i Antonin Dvoržak pisali muzika ob svoj kraj i Äasto upotrebjali Äeske narodne pesni. Nacional'ni Teatr bil otvoreni v god 1881.
V juni 1914, arcivojevoda Franc Ferdinand, naslednik na habsburgski tron, bil ubiti. To priÄinilo perva svetna vojna. Posle vojna, nezaležna republika nazivana Äehoslovakija bila iztvorena i Praga stala jej glovni grod. Ona sostojala sa iz Bohemija, Moravija, Slovakija i Karpatska Rus. V god 1938, Adolf Hitler vtorgnul v kraj. Praga bila osvobodena od sovetska armija v maj 1945. Ale komunisti skoro shvatili moc i kraj bil vladani od komunistiÄna partija, ktora posluÅ¡ala Sovetski Sojuz. Lider Aleksandr DubÄek postepno proboval Äinit' reformi, ale v god 1968, Sovetski Sojuz poslal tanki v Äehoslovakija, Äobi on obnovil svoja moc.
Demokratija priÅ¡la v Äehoslovakija v god 1989, kogda Aksamitna Revolucija stala se - na primer v Praga na Vaclavska PloÅ¡Äad'. V god 1993, Äehoslovakija rozdelila sa na dve deržavi - Äehija i Slovakija. Oba tutti deržavi su tutÄas Äast' od Evropejska Unija.
Kul'tura
Od spadnutje od Železna Zavesa v god 1990, Praga stala jedno iz najviÅ¡e popul'arne turistiÄne mesta v Evropa. Ona ma budin`ki iz 13o stoletje, ktore su jeÅ¡Äe tutden'. Pražski Grad jest' najviÅ¡e proslaveni. Karlov Most jest' tutÄas zatvoreni dl'a transport, Äobi peÅ¡ehodi mogli hodit' na most i kupovat' suveniri. V Praga su mnoge muzeji, palaci i teatri. Turisti obiÄno idut v ploÅ¡Äad' Staromestske Namestje v centr od Praga. Tam su mnoge istoriÄne budin`ki iz razliÄne stoletja i Statuja od Jan Hus. Proslaveni astronomiÄni Äasovnik jest' na stena od ratuÅ¡ od Stare Mesto. V Praga su muzeji posvjatene dl'a proslavene l'udi, na primer Bedržih Smetana, Antonin Dvoržak i Franc Kafka. Teatr Stavovske Divadlo jest' jedin iz najviÅ¡e stare teatri v Evropa. On bil vibudovani v 1780e godi i opera Don Džovani od Vol'gang Amadej Mocart mala premera tam.
Praga jest' na spisok od Svetne Nasledstvo od Junesko.
Ekonomika
Praga bila važna v ekonomiÄno žitje od teritorja od tutÄasna Äehija od 19o stoletje, kogda region rozvil promisl. Tekstil' i maÅ¡ini su robene i eksportovane v mnoge kraji. Jeda, elektronika i hemikaliji su produkovane. Nemalo polovina od l'udi, ktore rabotajut, su ženi.
Praga stava grod, gde mnoge medžunarodne kompaniji majut svoje centrali. Od pozdne 1990e godi, Praga stala popul'arno mesto, gde mnoge holivudske fil'mi su fil'movane.
Universiteti
V grod su nektore universiteti, na primer Karlov Universitet, najviše stari universitet v sredn'a i voshodna Evropa, založeni v god 1348.
Transport
Praga ma tri liniji od metro, i mnoge liniji od tramvaj i avtobus medžu predmestje i centr. Jest' tož funikul'or na uzvisina Petržin i lift v ZoologiÄni Park Praga. Vse tutti službi majut jedna biletna sistema.
Pojezdi iz Praga jehajut v velike grodi v sosedne kraji.
Moderni Aeroport Praga-Ruzine jest' upotrebjani od mnoge avialiniji, na primer Äeske Avialiniji.