From Slp

Revision as of 09:50, 1 September 2007

Praga (po česki Praha) jest' glovni grod i najviše veliki grod od Čehija.

Od srednevečje, Praga jest' jedin iz najviše krasive evropejske grodi. Ona jest' často nazivana "Grod od 100 veži" ili "Serdce od Evropa". Praga bila mesto, gde mnoge torgov`ci, artisti i izumiteli strečali.

Praga jest' polna od istorične monumenti i pokazuje vse artistične stili. Istorični centr od Praga jest' rozmesteni na oba bregi od reka Vltava. Istorični centr sostoja sa iz šest' časti, ktore više rano bili nezaležne grodi, ale bili dane zajedno v 18o stoletje: Stare Mesto, Josefov, Nove Mesto, Mala Strana, Hradčani i Višegrad. Princ Borživoj založil zamok Pražski Grad. V Praga su mnoge muzeji, galeriji, teatri, koncertne sali i ine istorične budin`ki.

Istorija

Najviše rane obitateli od oblast', ktore mi znamo, žili v dolina okolo reka Vltava okolo god 500 pred naša era. Slovjanske plemena prišli v Bohemija okolo god 500 v naša era. Jest' legenda ob to, jak grod Praga počal sa. Princesa Libuše, liderica od slovjansko plemeno, vibrala prosti sel'an Pržemisl, čo bi on stal jej muž. Ona skazala k nemu, čobi on šel, našel selo na bregi od Vltava i počal grod tam. Grod stal Praga, vladana od Pržemislovici.

V druga polovina od 9o stoletje, pervopočatočne fortifikaciji od zamok bili vibudovane. V čas od vlada od Vaclav v 10o stoletje, cerkev od svjati Vit bila vibudovana v Pražski Grad. Vaclav bil ubiti od svoj brat, kogda on šel v cerkev. On bil više pozdno učineni svjati. V počatok od 11o stoletje, Pržemislovici počali mat' moc tož v Moravija. Vratislav II bil pervi monarh nazivani česki krol'.

Vladatel' Vaclav I vladal jak česki krol' od god 1230. On podderžoval umetnost'. Mnoge nem`ci prišli žit' v Praga. V god 1257, krol' Pržemisl Otokar II založil Mala Strana, čobi nem`ci žili tam. Posledni krol' iz dinastija Pržemislovici bil Vaclav III. On bil ubiti v Moravija.

V čas od srednevečje, Praga stala mnogo važna jak glovni grod od Svjata Rimska Imperija vladana od Karl IV (1316-1378), ktori bil najviše mocni vladatel' v Evropa v tutto vremeno. Karl učinil Praga veliki grod, on vibudoval Katedrala od Svjati Vit, universitet i proslaveni Karlov Most, ktori ješče tutčas jest'.

Posle Karl IV, mnoge spori i bor'bi bili v Praga. Svjaščenik Jan Hus kazal, čo Rimskokatolična Cerkev stala prezmerno mocna. On bil areštovani i spaleni. Mnoge l'udi soglosili s to, čo Hus kazal. Tutti l'udi bili nazivane husiti. Oni metnuli mnoge važne katolične l'udi iz okno (nazivano "defenestracija"). Više mnoge bor'bi sledovali, i v čas od mnoge godi, česko krolevstvo bilo vladane od kroli, ktore žili v ine kraji.

Od god 1526, Habsburgi vladali česko krolevstvo. Oni bili katoliki i vladali Svjata Rimska Imperija. V god 1576, imperator Rudol'f II učinil Praga glovni grod vmesto Vena. Praga stala znovu bogati grod, i l'udi mogli bit' jak katoliki, tak i protestanti. Posle Rudol'f II bili mnoge religiozne bor'bi i nektore l'udi bili metnute iz okno. Konečno, tutti borbi stali čast' od tridesatletna vojna. Kogda Ferdinand II vigral, mnoge protestanti odšli iz kraj. Nove budin`ki v Praga bili budovane po barok. Nemecki jazik, ne česki, bil oficial'ni. Proslavena imperatorica Marija Terezija mala 16 deta, medžu nim tož Marija Antuaneta, ktora stala francuzska krol'ovna. Kogda jej sin Josef II vladal, l'udi zakončili bor'bi za religija. L'udi mogli više svobodno kazat', čo oni mislijut, i nijako rabstvo uže nebilo. Praga mala tri časti: Stare Mesto, Mala Strana, Nove Mesto. Bila mnoga kul'tura. Proslavene l'udi, na primer Vol'fgang Amadej Mocart, poseščali grod často.

V 19o stoletje, promisl prišel v Praga. Budovali fabriki i železnica medžu Praga i Vena. Česki nacionalistični muvemant stal mnogo silni posle god 1848. Čehi hoteli upotrebjat' svoj vlasni jazik vmesto nemecki. Kompozitori Bedržih Smetana i Antonin Dvoržak pisali muzika ob svoj kraj i často upotrebjali česke narodne pesni. Nacional'ni Teatr bil otvoreni v god 1881.

V juni 1914, arcivojevoda Franc Ferdinand, naslednik na habsburgski tron, bil ubiti. To pričinilo perva svetna vojna. Posle vojna, nezaležna republika nazivana Čehoslovakija bila iztvorena i Praga stala jej glovni grod. Ona sostojala sa iz Bohemija, Moravija, Slovakija i Karpatska Rus. V god 1938, Adolf Hitler vtorgnul v kraj. Praga bila osvobodena od sovetska armija v maj 1945. Ale komunisti skoro shvatili moc i kraj bil vladani od komunistična partija, ktora poslušala Sovetski Sojuz. Lider Aleksandr Dubček postepno proboval činit' reformi, ale v god 1968, Sovetski Sojuz poslal tanki v Čehoslovakija, čobi on obnovil svoja moc.

Demokratija prišla v Čehoslovakija v god 1989, kogda Aksamitna Revolucija stala se - na primer v Praga na Vaclavska Ploščad'. V god 1993, Čehoslovakija rozdelila sa na dve deržavi - Čehija i Slovakija. Oba tutti deržavi su tutčas čast' od Evropejska Unija.

Kul'tura

Od spadnutje od Železna Zavesa v god 1990, Praga stala jedno iz najviše popul'arne turistične mesta v Evropa. Ona ma budin`ki iz 13o stoletje, ktore su ješče tutden'. Pražski Grad jest' najviše proslaveni. Karlov Most jest' tutčas zatvoreni dl'a transport, čobi pešehodi mogli hodit' na most i kupovat' suveniri. V Praga su mnoge muzeji, palaci i teatri. Turisti obično idut v ploščad' Staromestske Namestje v centr od Praga. Tam su mnoge istorične budin`ki iz različne stoletja i Statuja od Jan Hus. Proslaveni astronomični časovnik jest' na stena od ratuš od Stare Mesto. V Praga su muzeji posvjatene dl'a proslavene l'udi, na primer Bedržih Smetana, Antonin Dvoržak i Franc Kafka. Teatr Stavovske Divadlo jest' jedin iz najviše stare teatri v Evropa. On bil vibudovani v 1780e godi i opera Don Džovani od Vol'gang Amadej Mocart mala premera tam.

Praga jest' na spisok od Svetne Nasledstvo od Junesko.

Ekonomika

Praga bila važna v ekonomično žitje od teritorja od tutčasna Čehija od 19o stoletje, kogda region rozvil promisl. Tekstil' i mašini su robene i eksportovane v mnoge kraji. Jeda, elektronika i hemikaliji su produkovane. Nemalo polovina od l'udi, ktore rabotajut, su ženi.

Praga stava grod, gde mnoge medžunarodne kompaniji majut svoje centrali. Od pozdne 1990e godi, Praga stala popul'arno mesto, gde mnoge holivudske fil'mi su fil'movane.

Universiteti

V grod su nektore universiteti, na primer Karlov Universitet, najviše stari universitet v sredn'a i voshodna Evropa, založeni v god 1348.

Transport

Praga ma tri liniji od metro, i mnoge liniji od tramvaj i avtobus medžu predmestje i centr. Jest' tož funikul'or na uzvisina Petržin i lift v Zoologični Park Praga. Vse tutti službi majut jedna biletna sistema.

Pojezdi iz Praga jehajut v velike grodi v sosedne kraji.

Moderni Aeroport Praga-Ruzine jest' upotrebjani od mnoge avialiniji, na primer Česke Avialiniji.