Ljubljanski grad

From Slovenija

Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na grajskem griču.

[edit] Zgodovina

Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. V zgodovinskem kontekstu je lokacija omenjena je tudi v romanu Janeza Jalna Bobri.

Grad je pisno prvič omenjan leta 1144 kot sedež koroških vojvod Spannheimskih, ki so med leti 1220 in 1246 pod njim postavili mesto. Leta 1335 je grad postal sedež dežele Kranjske in od tedaj, pa do leta 1905 dedna last Habsburžanov.

Svojo prvotno obliko je grad zamenjal v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati.

Leta 1814 so oblasti v gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. Grajski stolp je prvič omenjen oziroma grafično upodobljen šele v Valvasorjevih delih iz leta 1848.

Mestna občina Ljubljana je leta 1905 od Habsburžanov odkupila grad za 50.000 kron in na njem naselila prebivalce. Leta 1962 je na njem živelo 280 ljudi, ki so jim oblasti priskrbele stanovanja v mestu, da bi se lahko začela obnova gradu; proti koncu 70-ih let 20. stoletja so se izselili zadnji prebivalci.

Koncem 60-ih let 20. stoletja se je začela več kot 35-letno obdobje obnavljanja gradu, ki je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev postalo nekakšna ljubljanska krilatica in metafora za neskončnost: »Ko bo obnovljen Ljubljanski grad...«. V 90-ih letih 20. stoletja je v gradu zaživelo predvsem v sklopu poročnih svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), v 3. tisočletju pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav.

Vstopnine na grajsko dvorišče ni, ogled stolpa pa za odraslo osebo znaša 790 SIT (podatek iz leta 2005).

Na grajskem griču, v neposredni bližini gradu, je tudi spomenik puntarjem, upornim tlačanom.