Brižinski spomeniki

From Slovenija

Prva stran drugega brižinskega spomenika

Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku.

Po rezultatih paleografske analize sodeč so nastali v obdobju med letoma 972 in 1039, verjame pa se, da že pred letom 1000, izvirno besedilo pa naj bi nastalo že v 9. stoletju. Odkrili so jih leta 1807 v Bavarski državni knjižnici v Münchnu vezane v pergamentnem zborniku, ki je leta 1803 prišel tja iz Freisinga. Ime so dobili po tem bavarskem mestu (starinsko slovensko Brižinje), kraj najdbe tako daleč od slovenskega govornega prostora pa niti ni tako nenavaden, saj sta freisinški škofiji pripadali območji Škofje Loke in Vrbskega jezera. Leta 1854 je slavist in slovničar Anton Janežič prevedel ime kraja v Brizno, Brižnik, kasneje pa so privzeli imena Brižinje, Brižine ali Brižinj.

Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), danes na avstrijskem Koroškem.

Zapisani so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega škofovskega priročnika freisinškega škofa Abrahama. Prvi in tretji sta obrazca splošne spovedi, drugi pa je opomin k pokori in spovedi.

Brižinske spomenike še danes hrani münchenska Bavarska državna knjižnica, maja in junija 2004 pa so bili na ogled tudi v NUK v Ljubljani.

[edit] Zunanje povezave:

Kategorija:Slovenska književnost

bg:Брижински паметници en:Freising manuscripts

Personal tools